Na Sončnem griču smo se odzvali vabilu Ministrstva za okolje in prostor (MOP) in začeli sodelovati v procesu priprave novega predloga Zakona o podnebnih spremembah.
Na straneh Vlade Republike Slovenije so zapisali:
Skladno z zavezo in vizijo Dolgoročne podnebne strategije Republike Slovenije do leta 2050 (ReDPS50), s katero si je Slovenija zastavila jasen cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost, je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pričelo s pripravo sistemskega zakona. Ta bo služil kot pravni okvir za izvajanje, upravljanje, spremljanje in poročanje o vseh vidikih podnebne politike v Sloveniji.
Predlog novega zakona o podnebnih spremembah bo v temeljnih poglavjih poleg rešitev za učinkovitejše izpolnjevanje obveznosti do mednarodnih pravnih aktov, kot je Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (v angleščini United Nations Framework Convention on Climate Change-UNFCCC), Kjotski protokol in Pariški sporazum, obsegal tudi vsebine vezane na prenos zakonodaje EU v slovenski pravni red in vsebine, katerih urejanje je nujno potrebno za uresničitev naših podnebnih ciljev ter določbe vezane na vzpostavitev strukture, vloge in sodelovanja z relevantnimi deležniki. V izogib podvojitvi in zagotavljanju harmonizacije z ostalimi pravnimi akti se predvideva tudi prenos določb, ki naslavljajo podnebne vsebine iz Zakona o varstvu okolja (ZVO-2).
Osnutek zakona bo, med drugim, vseboval:
- temeljne določbe, ki opredeljujejo predmet zakona, relevantne izraze, namen in cilj zakona ter načela;
- strateške dokumente in akcijske načrte, ki obsegajo postopke, vezane na ReDPS50, nacionalno energetsko-podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN), Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam in ostale strateške dokumente ter akcijske načrte na občinski ravni;
- ukrepe s področja podnebnih sprememb, ki se navezujejo na vsebine področij zmanjševanja emisij TGP iz sektorjev, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami TGP, prometa, kmetijstva, rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF), fluoriranih TGP, ukrepih na drugih področjih;
- ekonomske in finančne instrumente kot je na primer sistem trgovanje s pravicami do emisije TGP, določbe vezane na delovanje Sklada za podnebne spremembe, okoljsko dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida in ostali finančni instrumenti;
- zaveze glede vodenja evidenc, upravnih postopkov in poročanja skladno z Uredbo (EU) št. 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov;
- posvetovalna telesa, vključenost civilne družbe;
- in inšpekcijsko nadzorstvo ter kazenske določbe.
(vir: Vabilo k sodelovanju v procesu priprave novega predloga Zakona o podnebnih spremembah | GOV.SI)
Predlogi zakona, ki smo jih na Sončnem griču podali pa so:
1- Prednostna obravnava slovenskega Sredozemlja – območje, ki ga podnebne spremembe najbolj prizadenejo
Prioritetno obravnavano mora biti slovensko Sredozemlje, temu primerno je treba nameniti tudi večino sredstev za blaženje podnebni sprememb v regijah slovenskega Sredozemlja. Sredozemska regija se segreva 20 % hitreje od svetovnega povprečja. Vplivi podnebnih sprememb bodo povzročili dodaten pritisk na že tako obremenjene ekosisteme ter na ranljiva gospodarstva in skupnosti. Obalna območja se soočajo z večjim tveganjem za nesreče, vključno s poplavami in erozijo ter zasoljevanjem rečnih delt in vodonosnikov, ki zagotavljajo prehransko varnost in preživetje. Do leta 2050 naj bi se povpraševanje po vodi v Sredozemlju podvojilo ali celo potrojilo. Že letos smo bili priča izjemni suši in požarom, ki so opustošila Primorsko.Pričakovati je, da bodo podnebne spremembe bistveno vplivale na razpoložljivost vodnih virov v Sredozemlju, zaradi česar bo upravljanje voda v regiji izpostavljeno novim izzivom. Pričakuje se še hujše posledice, saj bi globalno segrevanje za 2 °C zmanjšalo količino padavin za ~10 do 15 %, zvišanje temperature za 2 °C na 4 °C bi zmanjšalo količino padavin za do 30 % v južni Evropi.
Več o tem tudi v:
- Poročilu Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC): CCP4 Mediterranean Region
- Climate change in the Mediterranean | UNEPMAP
2- Uvedba regenerativnega kmetijstva do leta 2030 po celotni državi
Regenerativno kmetijstvo ponuja eno največjih priložnosti za pomoč Evropi pri obravnavi zdravja ljudi in podnebja, skupaj s finančno blaginjo kmetov. Poročila vodilnih organizacij, kot so FAO, IPCC in EAT Forum, navajajo temeljni pomen prehoda na regenerativne metode kmetijstva, če želi Evropa izpolniti svoje cilje glede podnebnih sprememb, potrebe po varnosti preskrbe s hrano, zaščititi naša kmetijska zemljišča in zgraditi bolj zdrav prehranski sistem. Sedanje metode kmetovanja povzročajo izgubo rodovitne prsti in biotske raznovrstnosti. Po besedah Marie-Helene Semedo iz FAO bi svetu lahko zmanjkalo zgornje plasti zemlje v približno 60 letih, če bomo nadaljevali s sedanjimi stopnjami uničevanja tal. To vpliva na sposobnost prsti za pridelovanje hrane, filtriranje vode in absorpcijo ogljika. Ne le, da bomo utrpeli resno škodo v javnem zdravju zaradi kvalitativno poslabšane oskrbe s hrano, za katero je značilna zmanjšana hranilnost, ampak dobesedno ne bomo imeli več dovolj obdelovalne površinske plasti zemlje, da bi se lahko prehranjevali. Dejstvo je, da naš sedanji kmetijski sistem veliko prispeva k izpustom emisij toplogrednih plinov. IPCC v zadnjem poročilu o podnebnih spremembah navaja, da je 24 % skupnih svetovnih emisij toplogrednih plinov neposredno povezanih s kmetijsko proizvodnjo. V nasprotju s konvencionalnim kmetijstvo pa regenerativna obdelava zemlje pomaga vezati ogljik iz ozračja nazaj v prst in lahko pozitivno vpliva na blaženje podnebnih sprememb. Brez zaščite in regeneracije tal na naših 4 milijardah hektarjev obdelanih kmetijskih zemljišč, 8 milijardah hektarjev pašnikov in 10 milijardah hektarjev gozdnih površin ne bo mogoče zadržati globalnega segrevanja pod 2 stopinji Celzija ali ustaviti izgube biotske raznovrstnosti.
Več o tem:
- stran Evropske komisije: Regenerative agriculture | EIP-AGRI
3- Obvezna ponovna uporaba odpadne vode – krožna uporaba vode
Pri novogradnjah je nujno uzakoniti obvezno reciklažo gospodinjske vode za splakovanje stranišč. Nedopustno je, da s pitno vodo splakujemo stranišča. Vodo iz čistilnih naprav, ki jo zdaj spuščamo v naravo, bi bilo smotrneje zbirati v zbiralnikih in uporabiti za zalivanje kmetijskih površin. Na kmetijskih področjih urediti lovljenje padavin v deževnem obdobju za uporabo v obdobjih suše. V turističnih krajih je poraba vode največja poleti, ko je največja nevarnost suše. Vso vodo iz turističnih namestitev ponovno uporabiti za zalivanje kmetijskih površin. Nedopustno je, da v obdobju suše pride do prepovedi zalivanja v kmetijstvu, kot je bil to primer letošnje poletje.
Dokument:
4- Do leta 2030 mora biti vsaj 80% podeželskih skupnosti izobraženih in opolnomočenih glede podnebnih sprememb – Razvoj podeželja
Kmetijstvo in gozdarstvo sta zelo izpostavljena učinkom dviga temperatur: večja sezonska nihanja motijo kmetijske cikle, medtem ko se zaradi spreminjajočih se padavinskih vzorcev in ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so vročinski valovi, suše, neurja in poplave, pojavljajo veliki izzivi. Eno od šestih prednostnih področij razvoja podeželja (tako imenovan „drugi steber“ SKP) je „spodbujanje učinkovite rabe virov ter podpiranje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe, v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju“. Slovensko podeželje mora postati izobraženo in opolnomočeno v boju s podnebnimi spremembami še pred letom 2030.
Več na:
Kakšno je pa vaše mnenje? Kaj bi vi predlagali? Imate komentar k našim predlogom? Veseli bomo vaše povratne informacije v komentarjih na družbenih omrežji pod to objavo. Hvala.
Ekipa Sončnega griča
Fotografija: Peter Žagar na Unsplash