Že dolgo vemo, da so odnosi največji izziv v vsaki skupnosti. Postaviti hišo in zasaditi vrt je eno, ampak postaviti mnoge hiše in vrtove kot dobro povezana skupnost, to je druga zgodba. Ekovaško gibanje v Sloveniji se tudi po petnajstih letih, odkar organiziramo dneve ekovasi še išče. Vsekakor potrebuje svež veter in mlade akterje, da potegnejo voz v taki smeri, ki jo prihodnost potrebuje. Nekaj takih je med nami, potrebujemo jih še več.
Permakulturni in ekovaški svet se organsko prekrivata in dopolnjujeta. Zato smo letos povezali dva dogodka, posvečena tema dvema svetovoma, v eno celoto. Po dveh manjših dogodkih, praznovanju zaključka Male šole permakulture in srečanju Društva za permakulturno Slovenije, je sledil nekoliko večji 15. dan ekovasi.
Domačija Pr’ Gutnku nedaleč od Polhovega Gradca je zagotovila enkratno okolje in vzdušje celo vpričo hudega deževja prva dva dni. Tretji dan je k sreči posijalo sonce, da smo se lahko družili na prostem tako odrasli kot otroci.
Spoznali smo mnoge pobude, med drugim:
- novonastajajočo pobudo za ekovas blizu Sladkega vrha
- ekonomsko skupnost v Mariboru in okolici
- Eko kamp Gradiško jezero
- neprofitno drevesnico KRATER@Bežigrad
- kozjo kmetijo www.koza.si
- Globalna mreža ekovasi ima programe za podporo skupnostim – na obvestila se lahko prijavite tukaj.
Povabljeni smo bili na Dan odprtih vrat na Sončnem griču v soboto, 24. septembra.
Izvedeli smo tudi za nadaljevalno permakulturno delavnico v Podgradu pri Vranskem.
Navdahnila nas je zamisel o izmeničnem varstvu otrok, da se lahko starši povežejo in vzajemno skrbijo za vse svoje otroke za nekaj dni in potem izmenjajo. Ne samo to, tudi starši si lahko potem vzamejo čas za druženje, ne da bi bili vsi obremenjeni s skrbjo za otroke.
Pogovarjali smo se o strahu pred divjino in kako jo premagati, zlasti v odnosu do kač, medvedov, volkov in merjascev, ki so v resnici zelo miroljubne živali.
Pogrešali smo kolege iz ekovasi Mokri potok, a pogosto je pač tako, da imajo ekovaščani obilo dela v jesenskem času in ne prav dosti časa za udeležbo na dogodkih. Po odzivih sodeč bi si mnogi želeli, da bi bil dogodek prihodnjič v soboto, ne v nedeljo.
Vse ni šlo, kot bi si želeli, toda druženje je vsekakor zapolnilo pomanjkanje izmenjav idej, znanj in preprosto klepetanja s starimi prijatelji.
Kogar ni pregnal večernji hlad, je moral pohiteti domov, da se pripravi na delovni teden. Da na mladih svet stoji smo razumeli začetniki tega gibanja, ko smo opazovali mladino ob ognju s kitarami in bobni objemati večer. Ni skupnosti brez glasbe, tega ne smemo nikoli pozabiti. Če je vredno kako začeti z gradnjo ekovasi, je to vsekakor s pesmijo na ustnicah.
V objektiv je trenutke 15. dne ekovasi ujel Simon Grižonič, pa verjetno še kdo drug (naj nas prosim obvesti o avtorstvu fotografij, da dopišemo). Več fotografij tukaj.
